Z dnem svetih treh kraljev, ki ga obeležujemo 6. januarja, se je v krščanskem svetu in širši javnosti uradno zaključilo obdobje božičnih praznikov. Čeprav so se nekateri posamezniki trudili podaljšati praznično vzdušje s ohranjanjem dekoracij in domačega okolja, ta datum v evropski tradiciji predstavlja prelomnico, ko se praznovanja končajo in se v celoti začne novo koledarsko leto. Prehod iz prazničnega obdobja v vsakdanje življenje prinaša spremembo v javnem prostoru, saj se z ulic in domov odstranjujejo okrasitve. Začetek januarja tako zaznamuje vrnitev k rutini in delovnim obveznostim, medtem ko se družba pripravlja na nove izzive, ki jih prinaša prihajajoče leto. Kljub nostalgiji, ki spremlja slovo od božičnega časa, ta prehod predstavlja naraven ciklus, ki sledi zimskemu solsticiju in praznovanju novega leta.

Praznik svetih treh kraljev, znan tudi kot Epifanija, označuje začetek cerkvenega novega leta. V Nemčiji, natančneje v zveznih državah Bavarska, Baden-Württemberg in Saška-Anhalt, je 6. januar dela prost dan. S praznikom je povezana tudi akcija Sternsinger, ko otroci preoblečeni v tri kralje obiskujejo domove.

V Grčiji so s slovesnostmi praznovali Teofánijo, vključno z blagoslovom voda in spuščanjem križa, pri čemer je predsednik države prisostvoval dogodku v Pireju. Zaradi praznovanja so v Atenah in Pireju veljale posebne prometne ureditve. Na Zakintosu zaradi neugodnih vremenskih razmer križa niso spustili v morje, temveč so obred opravili v pristanišču. Atenski župan Haris Dukas je ob prazniku poudaril prenos svetlobe in upanja v vse dele mesta.